Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 25., 26., 67., 128., 129. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02) 19., 20., 22., 23. in 24. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99 in 110/02) in 8., 16. in 74. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 18. redni seji, dne 30. avgusta 2004, sprejel
o ustanovitvi javnega zavoda
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR
1. UVODNE DOLOČBE
1.1 Splošne določbe in določbe o ustanovitelju
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Pokrajinski muzej Maribor (v nadaljnjem besedilu: muzej) skladno z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), uredi status muzeja, razmerja med ustanoviteljem in muzejem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja muzeja.
Ustanovitelj muzeja je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: ustanovitelj). Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata Mestni svet Mestne občine Maribor in župan.
Mestni svet odloča o:
Če ni zakonsko ali z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse ostale pravice in obveznosti do muzeja, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan.
2. člen
V tem odloku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3. člen
Muzej zgodovinsko izvira iz zbirk leta 1896 ustanovljenega škofijskega muzeja v Mariboru, leta 1903 odprtega muzeja Muzejskega društva Maribor in leta 1909 odprtega muzeja Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko.
Pokrajinski muzej Maribor je splošni muzej, ki trajno in nemoteno izvaja svoje poslanstvo kot javno službo zbiranja, varovanja, ohranjanja, raziskovanja, razstavljanja in populariziranja premične kulturne dediščine s področja arheologije, etnologije in širše kulturne zgodovine za območje, ki je po Uredbi vlade Republike Slovenije o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/2000), zakonsko opredeljeno kot prostor njegove teritorialne matičnosti. Ker to območje obsega več občin, se muzej uvršča med muzeje širšega pomena, ki izvajajo dejavnost tudi v javnem interesu države, skladno s 67. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Muzej s svojim delom spodbuja zanimanje za kulturo in zgodovino našega prostora in širi vedenje o tem v občini in v širšem okolju, v državi in v mednarodnem kulturnem prostoru. V izobraževalne procese se vključuje s stalno razstavo in s pripravami občasnih razstav, s prilagojenimi strokovnimi vodstvi in drugim muzejskim pedagoško-andragoškim delom. Z izdajateljsko dejavnostjo predaja javnosti na trajno razpolago svoja raziskovalna dognanja. Svoje prostore odpira tudi drugim kulturnim vsebinam.
Muzej načeloma zbira gradivo iz obdobij od prazgodovine do začetka dvajsetega stoletja. Temeljna kriterija muzejske zbiralne politike sta pričevalnost premične dediščine in izpopolnjevanje vrzeli v že zbranem gradivu.
Zaradi svoje enkratne pojavnosti v Republiki Sloveniji imata v zbiralni politiki muzeja poseben položaj kostumska in lekarniška zbirka. V teh dveh zbirkah zbiramo gradivo, ki presega sicer definirane okvire zbiralne politike.
2.1 Ime, sedež, pravni status in pravno nasledstvo muzeja
4. člen
Ime muzeja je: Pokrajinski muzej Maribor.
Skrajšano ime muzeja je: PoMuM.
V mednarodnem prometu uporablja muzej ime: Regional Museum Maribor.
Sedež muzeja je: Grajska ulica 2, 2000 Maribor.
Muzej je pravna oseba.
Muzej je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl. 1/258-00.
5. člen
Muzej je pravni naslednik javnega zavoda Pokrajinski muzej Maribor s sedežem v Mariboru, Grajska ulica 2, ki je bil ustanovljen z odločbo Mestnega sveta mesta Maribor, štev. 86/66 dne 16.02.1966 ter vpisan v sodni register dne 25.06.1974 pod številko registrskega vložka 1/285-00. Po združitvi mariborskih občin je Skupščina občine Maribor dne 30.03.1982 pod štev. 022-10/82-07 izdala Uskladitveno odločbo o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Maribor.
6. člen
Muzej ima lahko organizacijske enote, ki nimajo pooblastil v pravnem prometu. Organizacijska členitev muzeja se ureja z aktom o organizaciji dela.
4.1 Dejavnost muzeja
7. člen
Muzej opravlja v okviru izvajanja javne službe varstva premične kulturne dediščine na področjih iz 3. člena tega odloka ter v območju svoje teritorialne matičnosti naslednje naloge:
8. člen
Z namenom dopolnjevanja svojih osnovnih storitev in da bi optimalno izrabil svoje kapacitete lahko opravlja muzej na področju svojega delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovne muzejske dejavnosti.
V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka muzej izvaja:
Opravljanje nalog iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanje osnovnih programov muzeja iz predhodnega člena.
9. člen
Osnovne dejavnosti muzeja iz 7. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. list RS, št. 2/02) klasificirane kot:
10. člen
Delo muzeja je javno. Muzej zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o opravljenem delu, skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.
Ne glede na določbe predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se varujejo po predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s področij dela muzeja, kjer muzej nastopa na trgu, in ki so po odločitvi direktorja poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti poslovnih informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno, ustanovitelj.
11. člen
Organa muzeja sta:
12. člen
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela muzeja.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
13. člen
Za direktorja muzeja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan ob drugih dokazilih priložiti življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja muzeja za mandatno obdobje.
14. člen
Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega mnenja sveta muzeja. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja. Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Pogoji javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate.
Mnenje sveta muzeja iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru.
Če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.
Če svet muzeja ne poda mnenja iz prvega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Predsednik sveta muzeja sklene z direktorjem v imenu sveta muzeja pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem muzeju za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
15. člen
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata:
Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata tudi:
Ustanovitelj lahko razreši direktorja pred potekom mandata tudi:
Pred razrešitvijo direktorja mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje sveta muzeja in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. Če svet muzeja ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno.
Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo.
16. člen
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha mandat in ni bil izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnem roku ni nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed prijavljenih kandidatov imenovan za direktorja.
17. člen
Naloge direktorja so:
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet muzeja.
18. člen
Direktor zastopa in predstavlja muzej v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta muzeja, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima muzej v upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja v okviru določb 36. člena tega odloka.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec muzeja, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.
19. člen
Muzej ima lahko pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela ali pomočnika direktorja za poslovanje zavoda.
O potrebnosti pomočnika za katero od navedenih področij odloči svet muzeja za vsak mandat direktorja posebej, in sicer glede na možnost, da posamezna področja dejavnosti muzeja vodi direktor sam.
Pomočnika imenuje direktor na podlagi neposrednega povabila v primeru imenovanja delavca, ki je v delovnem razmerju v muzeju, ali javnega razpisa.
Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas. Če je bil pomočnik direktorja pred nastopom mandata zaposlen v muzeju za nedoločen čas, se za urejanje njegove zaposlitve po izteku mandata smiselno uporabi določba šestega odstavka 14. člena tega odloka.
20. člen
Pomočnik direktorja za vodenje strokovnega dela mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Pomočnik direktorja za poslovanje zavoda mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Naloge in pristojnosti pomočnika direktorja se podrobneje določi v aktih o organizaciji dela in o sistemizaciji delovnih mest.
21. člen
Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor.
Sklep o razrešitvi pomočnika direktorja sprejme direktor. Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku predčasno preneha mandat tudi, če preneha mandat direktorju. Sklep o razrešitvi sprejme novo imenovani direktor.
5.2.1 Imenovanje in razrešitev članov sveta muzeja
22. člen
Svet muzeja sestavlja sedem članov:
Položaj direktorja muzeja je nezdružljiv s članstvom v svetu muzeja.
Mandat članov sveta muzeja traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem konstituiranja sveta muzeja.
Direktor mora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati ustanovitelja, delavce muzeja in Kulturniško zbornico Slovenije, da izvolijo oziroma imenujejo nove člane sveta.
23. člen
Član sveta je lahko na predlog sveta muzeja ali ustanovitelja razrešen oziroma odpoklican pred potekom mandata:
Mandat preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni.
24. člen
Glede postopka razrešitve oziroma odpoklica članov sveta muzeja se smiselno uporabljajo določbe o postopku za imenovanje oziroma izvolitev.
25. člen
V primeru predčasnega prenehanja mandata člana se za čas do izteka mandata sveta muzeja imenuje oziroma izvoli novega člana.
Nadomestno imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema članoma iz različnih skupin in je do izteka mandata sveta muzeja ostalo manj kot šest mesecev.
26. člen
Prvo - konstitutivno - sejo sveta muzeja skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta muzeja. Na konstitutivni seji člani sveta muzeja izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sveta muzeja mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor. Če predsednik sveta muzeja ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor muzeja.
Svet muzeja sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta muzeja. Svet muzeja sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta muzeja.
Svet muzeja podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom.
27. člen
Svet muzeja ima naslednje naloge:
28. člen
Splošni akti muzeja so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje muzeja.
Splošni akti in postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor sprejme, ko je soglasje sveta muzeja dano. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega akta je njegova objava. Postopek priprave splošnega akta, način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi drugače določeno.
Predloge splošnih aktov muzeja, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu muzeja, če je ta organiziran.
O vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka.
29. člen
Muzej ima naslednje splošne akte:
Akta iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt.
Muzej ima lahko tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
Splošne akte iz prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejema direktor po predhodnem soglasju sveta muzeja, preostale splošne akte sprejema direktor, v kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
7.1 Upravljanje z javno infrastrukturo na področju kulture
30. člen
Za izvajanje dejavnosti, za katero je muzej ustanovljen, daje ustanovitelj muzeju v upravljanje nepremičnine z opremo, kar je del javne infrastrukture na področju kulture.
Muzej upravlja z nepremičninami:
V soglasju z ustanoviteljem ali na podlagi njegovih odločitev lahko javni zavod upravlja tudi z drugimi nepremičninami.
Muzej v okviru svoje dejavnosti upravlja z evidentiranimi in inventariziranimi muzejskimi predmeti.
31. člen
Sredstva za delo muzeja so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih muzej pridobi:
Muzej pridobiva proračunska sredstva za dejavnosti javne službe in za dejavnosti, ki jih muzej izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega letnega programa dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil svet muzeja. Predložen letni program dela in finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnim organom financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih določajo veljavni predpisi in pristojni organ financerja.
V okviru potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta muzej samostojno gospodari s prihodki.
Muzej ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in drugih nejavnih virov.
32. člen
O načinu razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet muzeja na predlog direktorja.
Presežek prihodkov nad odhodki sme muzej uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v sklopu javne infrastrukture za kulturo, na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje ustanovitelja je potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za namene, iz naslova katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja.
33. člen
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta muzeja.
V primeru primanjkljaja sredstev za dejavnosti javne službe in za dejavnosti, ki jih muzej izvaja kot javno službo, se način kritja tega primanjkljaja določi tudi v soglasju s financerjem iz prve alineje prvega odstavka 31. člena tega odloka. Če ustanovitelj in financer ne odločita drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja muzej.
34. člen
Muzej nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Muzej odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
35. člen
Muzej prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje.
36. člen
Premoženje, s katerim muzej upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem upravlja muzej samostojno, z nepremičninami iz 30. člena tega odloka pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Omejitve muzeja iz predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z nepremičninami, s katerimi muzej upravlja, se nanašajo na vse razpolagalne posle z nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje ustanovitelja obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer muzej odloča samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja. Z oddajanjem nepremičnin v najem muzej ne sme ogrožati izvajanja javne službe, za katero je ustanovljen.
S premoženjem v upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo na področju kulture, muzej ne more prevzemati odgovornosti do tretjih oseb.
37. člen
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti muzeja omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje dejavnosti muzeja v tekočem letu.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti muzeja iz naslova drugih dejavnosti, ki jih muzej opravlja za druge naročnike.
38. člen
Ustanovitelj ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi pristojnostmi:
Obveznosti muzeja:
Dokler ne pride do uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta muzeja iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, muzej posluje, ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do muzeja, v obsegu iz preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavajo poslovanje v obdobju začasnega financiranja.
39. člen
Razmerja do drugih občin, na območju katerih v okviru svoje teritorialne matičnosti muzej izvaja naloge javne službe, ureja muzej samostojno in v skladu z zakonom, predpisi ter navodili ministrstva, pristojnega za kulturo.
40. člen
Svet muzeja se konstituira v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi muzeja.
41. člen
Dosedanji direktor muzeja opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi tega odloka do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
42. člen
Do uveljavitve določb od 129. do 131. člena in do izpolnitve 131. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), veljajo določbe 38. člena tega odloka v zvezi z usklajevanjem strateškega načrta in letnih izvedbenih načrtov muzeja ter v zvezi z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev za dejavnosti muzeja le za dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna ustanovitelja.
43. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Uskladitvena odločba o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Maribor štev. 022-10/82-07 z dne 30.03.1982, Statut Pokrajinskega muzeja Maribor z dne 2. 4. 1985 in Statutarni sklep javnega zavoda Pokrajinski muzej Maribor z dne 28. 9. 2001, ki jih nadomesti ta Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Maribor. Do sprejetja novih aktov iz 29. člena tega odloka veljajo obstoječi akti muzeja v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom.
Akt o organizaciji dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt muzeja morajo biti usklajeni s tem odlokom in sprejeti v štirih mesecih, drugi splošni akti muzeja pa v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
Dokler ni sprejet strateški načrt, se kot izhodišče za pripravo letnega programa dela in finančnega načrta ter drugih letnih planskih aktov uporablja obseg dejavnosti muzeja v preteklem poslovnem letu.
44. člen
Za vpis v sodni register na podlagi tega odloka poskrbi direktor.
45. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
Župan
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.
Številka: 02200-00008/2004
Datum: 30. avgust 2004